grísti


grísti
grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost; vem, da jo nekaj grize; skrb ga neprestano grize; grizel se je zaradi sinovega neuspeha 5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton; reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprejekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega grizóč -a -e: grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • gristi — grȉsti (koga, što, se) nesvrš. <prez. grízēm (se), pril. sad. grízūći (se), imp. grízi (se), prid. rad. grȉzao (se), prid. trp. grìzen, gl. im. grízēnje> DEFINICIJA 1. sitniti hranu upotrebom vilica i zubi [gristi kruh] 2. zabadati zube u… …   Hrvatski jezični portal

  • Gristi — Le nom semble maltais et s écrit aussi Grixti, Griscti. Je n en connais pas la signification. Une page web donne le sens de timide …   Noms de famille

  • grįsti — grį̃sti, griñdžia (greñda), griñdo (griñdė) 1. tr. K kloti grindis aslai, tiltui, keliui, grindyti, grinduoti: Miesto ir gatvės griñdžiamos J.Jabl. Kada žvaigzdėms grįstu keliu vaikštinėsu? Vnž. Negrįstà asla, t. y. nėr padlagos J. Su… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • gristi — 2 grìsti, grỹsta (grį̃sa J, griñsa Kp), o intr. 1. darytis nebemielam, nebepatinkamam, atsibosti: Vaikams žaislai greitai grỹsta Sr. 2. imti ko vengti, bjaurėtis: Aš grystù, t. y. nebnoriu, pabūgsta širdis mano J. gristi; apgristi; atgristi; …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • grįsti — grį̃sti vksm. Sẽnojo Vi̇̀lniaus gãtvės bùvo grį̇̃stos rą̃stais ir lentomi̇̀s …   Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas

  • gristi — 1 grìsti, grìda, grìdo intr. eiti pulku …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • grįstinis — grįsti̇̀nis, grįsti̇̀nė bdv. Eiti̇̀ grįstiniù takù …   Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas

  • grįstinė — grįsti̇̀nis, grįsti̇̀nė bdv. Eiti̇̀ grįstiniù takù …   Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas

  • grickati — grȉckati (što) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA razg. lagano gristi, gristi sitnim i učestalim pokretima vilice ETIMOLOGIJA vidi gristi …   Hrvatski jezični portal

  • .gouv.fr — Administrations publiques françaises Droit administratif | Généralités Histoire du droit administratif français Dualité des ordres de juridiction : administratif · judiciaire Biens : Domaine public …   Wikipédia en Français


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.