izbrúh


izbrúh
-a m (ȗ) 1. glagolnik od izbruhniti: izbruh gejzira, ognjenika // prodor česa iz notranjosti zemlje na površje: pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: bala se je njegovih izbruhov / čustveni izbruhi; izbruhi jeze, obupa / nacionalistični izbruhi izgredi 3. nav. ekspr., s prilastkom nenaden, silovit pojav, začetek česa: nenaden izbruh bolezni; izbruh epidemije ∙ publ. izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad // pojav, začetek sploh: kmalu po izbruhu vojne je odšel ◊ astr. sončni izbruh sončna erupcija; geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • vulkánski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na vulkan: vulkansko delovanje / vulkansko žrelo odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava ∙ ekspr. vulkanski izbruh bolečin zelo močen, silovit ♦ geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eksplozíven — vna o prid. (ȋ) 1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • elementáren — rna o prid., elementárnejši (ȃ) 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • epidemíja — e ž (ȋ) nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • epizootíja — e ž (ȋ) vet. nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni pri živalih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • erúpcija — e ž (ú) 1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija 2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gejzír — a in ja tudi géjzir a in ja m (ȋ; ẹ̑) vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jéza — e ž (ẹ) 1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lógičen — čna o prid., lógičnejši (ọ) 1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije 2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèzadrževán — a o prid. (ȅ á) ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadrževan izbruh strasti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.