izpustíti


izpustíti
-ím tudi spustíti -ím dov., izpústil tudi spústil (ȋ í) 1. prenehati imeti kaj z rokami oprijeto: prijel ga je in ga takoj izpustil; izpustiti kozarec, vrv; izpustiti iz rok; če se boš izpustil, boš padel 2. spraviti kaj (tekočega) iz česa: izpustiti vodo iz bazena, paro iz cevi / izpustiti sapo / izpustiti prašiču kri z vbodljajem povzročiti, da odteče kri // povzročiti, narediti, da pride žival iz česa: izpustiti živino; izpustiti konje na pašo 3. prenehati ohranjati koga na določenem mestu: izpustiti talce; izpustiti iz ječe; zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili / izpustili so ga iz vojske; izpustiti učence domov // navadno z nikalnico ne dovoliti oditi, zapustiti določeno mesto: prišel bi bil prej, pa me niso izpustili / tako družaben je, da ga ne izpustimo več 4. ne navesti, ne upoštevati: izpustiti člen, črko, številko; pri prepisovanju je izpustil cel stavek 5. pog. ne udeležiti se česa, kar se večkrat pojavlja: nobenega plesa ne izpusti; več predavanj je izpustil / ekspr. vse pogosteje prihaja, zdaj ne izpusti nobene nedelje več // ne upoštevati vsega, kar je v medsebojni povezanosti: prebarval je vsa okna, le eno je izpustil 6. pog., ekspr. izstreliti: izpustiti rafal na sovražnika ● ekspr. misel na beg me ni več izpustila neprenehoma sem mislil na beg; ekspr. niti solze ni izpustila ni zajokala; zastar. izpustiti dušo umreti; redko izpustiti komu oko iztakniti; pog., ekspr. včasih izpusti kako pametno reče, pove; izpustiti ugodno priložnost ne izrabiti; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebejur. izpustiti pogojno; šport. diskvalificirali so ga, ker je izpustil vratca izpustíti se tudi spustíti se pojaviti se kot bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici: mozolji so se mu izpustili po obrazu izpuščèn tudi spuščèn -êna -o: pogojno izpuščen; izpuščena beseda; izpuščena priložnost; izpuščeno število; prim. spustiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • rafál — a m (ȃ) skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja: po dolini odmevajo rafali; dolg, kratek rafal; mitralješki rafal; posamezni streli in rafali / streljati v rafalih / ekspr. podrl, posekal ga je rafal; rafal ga je zadel v glavo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brízgniti — em dov. (í ȋ) 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino 3. preh. v močnem curku… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iz — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izbrízgniti — em dov. (í ȋ) v močnem curku izpustiti kaj tekočega iz česa: izbrizgniti slino iz ust; žival je izbrizgnila strupen sok …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpahníti — in izpáhniti em, tudi izpáhniti em dov. (ȋ á; á ā) 1. premakniti sklepno glavico iz sklepne jamice: izpahniti nogo v kolku / izpahniti si čeljust / ekspr. ne obrekuj ljudi, da se ti ne bo jezik izpahnil 2. redko potisniti navzven, naprej:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpríščiti se — im se dov. (í ȋ) med. izpustiti se: lišaj se izprišči; brezoseb. po životu se mu je izpriščilo / koža se izprišči …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpúščati — am tudi spúščati am nedov. (ú) 1. večkrat izpustiti: izpuščati predmete iz rok 2. spravljati kaj (tekočega) iz česa: izpuščati oblake dima iz pipe; izpuščati tekočino v ozkem curku / ekspr. izpuščati nerazločne glasove ∙ ekspr. počasi izpušča… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izpustítev — tve ž (ȋ) glagolnik od izpustiti: izpustitev obsojenca; izpustitev iz zapora; izpustitev na prostost / izpustitev črke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izravnáti — ám tudi zravnáti ám dov. (á ȃ) 1. narediti ravno: izravnati površino, tla 2. povzročiti, da kaj preneha obstajati: izravnati grob, ovinke / izravnati nasprotja, neskladnosti, razlike 3. povzročiti, da je kaj v ravnovesju: izravnati tehtnico /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kániti — em, in kaníti in kániti em dov. (á ȃ; ȋ á ā) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.