kotálka


kotálka
-e ž (ȃ) nav. mn. priprava s koleščki za kotalkanje, ki se pritrdi na čevlje: ima kotalke in drsalke ◊ nav. mn., teh. sestavni del kotalnega ležaja v obliki valjčka, prisekanega stožca, sodčka, iglice

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • kotálkar — ja m (ȃ) kdor se kotalka: na kotalkališču je ob nedeljah veliko kotalkarjev // športnik, ki goji kotalkanje: tekmovanje mladih kotalkarjev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kotálkarica — e ž (ȃ) ženska, ki se kotalka: na kotalkališču je bilo kmalu vse polno kotalkarjev in kotalkaric // športnica, ki goji kotalkanje: tečaj za mlade kotalkarje in kotalkarice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kotálkati — am nedov. (ȃ) gojiti kotalkanje, ukvarjati se s kotalkanjem: kotalka že več let kotálkati se hitro se premikati na kotalkah: deklice se kotalkajo po pločniku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.