nèpoboljšljív


nèpoboljšljív
-a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velikekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • donkihót — a m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva doseči kaj velikega, nedosegljivega, navadno brez uspeha: on je nepoboljšljiv donkihot …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • godrnjávs — a m (ȃ) ekspr. godrnjavec, godrnjač: je nepoboljšljiv godrnjavs; čemernež in večni godrnjavs …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • idealíst — a m (ȋ) 1. kdor se navdušuje za ideale in se ravna po njih: sanje pesnika idealista; na življenje gleda z očmi idealista; optimist in idealist / ekspr. bil je nepoboljšljiv idealist 2. pristaš idealizma: pobijati trditve idealistov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • konformíst — a m (ȋ) nav. slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivec: bil je nepoboljšljiv konformist / svetovnonazorski konformist …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèpoboljšljívec — vca m (ȅ ȋ) ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèspokóren — rna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) star. nepoboljšljiv, zakrknjen: nespokoren hudodelec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okoréti — ím dov. (ẹ í) knjiž. 1. otrpniti, odreveneti: prsti so mu od mraza okoreli ♦ med. postati zaradi organskih sprememb manj in počasneje gibljiv 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti: duševno okoreti / vsaka organizacijska oblika počasi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tožbár — ja m (á) star. kdor se (rad) toži, tožari: nepoboljšljiv tožbar; sprava med tožbarji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zastárati — am dov. (ȃ) 1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati: pravica do pregona in izvršitev kazni za vojna hudodelstva ne zastarata; terjatev, tožba zastara 2. zaradi dolgega obstajanja postati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žénskar — ja m (ẹ̑) ekspr. moški, ki ima ljubezensko razmerje z mnogimi ženskami: bil je lahkoživec in ženskar; nepoboljšljiv, star, velik ženskar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.