objémati


objémati
-am stil. -ljem nedov. (ẹ̑) 1. (večkrat) imeti roke položene okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva: mati ga je objemala in poljubljala; dolgo jo je objemal; objemal ga je kot brata; vsi so se objemali / objemal jo je okrog pasu, vratu; pren., ekspr. iztegovala je roke predse in objemala temo // imeti roke položene okrog česa: stal je vzravnano in objemal steber; ves čas si je objemala kolena 2. ekspr. biti, nahajati se okrog česa; obdajati: kozolci in skedenj objemajo dvorišče; čudovit vrt objema stavbo / gosta megla nas je objemala / večerna zarja objema hribovje 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: objemal ga je čuden občutek; sen, spanec jih objema / mehki spomini jo objemajo / prijetna toplota ji objema telo ● ekspr. ogenj objema celo poslopje celo poslopje gori; ekspr. vztrajno je objemal kozarec držal; pil; ekspr. z očmi je objemal vso dolino gledal, ogledoval objemajóč -a -e: objemajoč se okrog ramen, so stali v krogu; objemajoče roke

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • bímčkati — am nedov. in dov. (ȋ) otr. objemati, ljubkovati: bimčkala ga je in božala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gŕliti — im nedov. (r̄) zastar. objemati: grlila je dete in jokala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ljubkováti — újem nedov. (á ȗ) 1. iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati, objemati koga: igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala; otročiček se je rad ljubkoval z mamo; pren., ekspr. ljubkovati s pogledi 2. ekspr. ljubimkati,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • metáti — méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ) 1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naróčje — a s (ọ̑) 1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obímčkati — am nedov. in dov. (ȋ) otr. objemati: obimčkati punčko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • objèm — éma m (ȅ ẹ) glagolnik od objeti, objemati: topel materinski objem; objem ob slovesu je bil prisrčen / ekspr.: iztrgati se iz objema; planila sta si v objem; vrgla se mu je v objem; dolgo jo je držal v objemu / knjiž., z oslabljenim pomenom:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • objémanje — a s (ẹ̑) glagolnik od objemati: vsesplošno objemanje in poslavljanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • objémčkati — am nedov. in dov. (ẹ̑) otr. objemati: otrok jo je objemčkal in poljubljal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.