objokováti


objokováti
-újem nedov. (á ȗ) izražati veliko čustveno prizadetost, žalost zaradi česa, zlasti z besedami: objokovati mrtvega / ekspr.: objokovati svojo nesrečno usodo; v pesmih objokovati koga ∙ ekspr. dobro premisli, da ne boš svoje odločitve kdaj objokoval obžaloval, se kesal zaradi nje objokován -a -o: zelo objokovan človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • objokávati — am nedov. (ȃ) objokovati: vsa družina je objokavala umrlega / objokavati svojo nesrečno mladost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • objokovánje — a s (ȃ) glagolnik od objokovati: glasno objokovanje mrtvega / objokovanje zmotnega dejanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • omilováti — újem nedov. (á ȗ) zastar. pomilovati, sočustvovati: vsi so omilovali nesrečno dekle / omilovati svojo usodo objokovati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • usóda — e ž (ọ̑) 1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati: tako je odločila usoda; ekspr. usoda ji ni dala, namenila sreče; ekspr. usoda ga preganja, tepe; upirati se usodi; dobra,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.