odgovoríti


odgovoríti
-ím dov., odgovóril; nam. odgovôrit in odgovorít (ȋ í) 1. z besedami izraziti komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: vprašala je, koliko je ura, pa ji ni odgovoril; prodajalka je odgovorila, da tega blaga nimajo; odgovoriti brzojavno, pismeno; odgovoriti glasno; hladno, jezno, mirno odgovoriti; odgovoriti brez pomisleka, po ovinkih, vesti; odgovoriti med smehom / boš prisedla, jo je vprašal. Grem raje peš, je odgovorila / kaj boste odgovorili, če vas bodo spraševali o vaši preteklosti povedali, rekli; pri izpitu je kandidat odgovoril na vsa vprašanja znal vse, kar so ga vprašali; moral bi si odgovoriti, kam vodi tako ravnanje spoznati, razmisliti // pojasniti, razložiti: ne znajo še odgovoriti, kako je prišlo do katastrofe / odgovarjal je zelo obširno, vendar jim na vprašanje ni odgovoril // sporočiti odločitev, stališče o predloženi stvari: ni mu še odgovoril, če bo šel lahko na dopust / prošnjo je oddal, zdaj čaka, kdaj mu bodo odgovorili; odgovoriti na pritožbo, vlogo 2. reči komu kaj na nagovor, pozdrav: ogovoril ga je, pa mu ni odgovoril; bil je tako raztresen, da ni odgovoril na pozdrav odzdravil; odgovoriti na zdravico / lahko noč, jim je zaželel. Dobro spi, so mu odgovorili // napisati komu pismo, razglednico po prejemu njegovega pisma, razglednice: že dolgo je, kar sem mu pisal, pa še ni odgovoril; odgovoriti na pismo; odgovoriti z razglednico / odgovoriti z obratno pošto // povedati, zapeti del besedila, ko kdo pove, odpoje svoj del: zbor odgovori solistu; pevci so odgovorili nekoliko preglasno // oglasiti se kot na pobudo koga: planinec je odgovoril z vriskom / strojnici je odgovoril top 3. narediti kaj, s čimer se potrdi sprejem obvestila, signala: odgovorili so jim z mahanjem, raketo; klicali so zasute rudarje, dokler jim niso odgovorili z rahlim tok tok ♦ ptt odgovoriti na telefonski klic ob signalu na določen način vzpostaviti zvezo z osebo, ki kliče // reagirati, odzvati se: odgovoriti na dražljaj / ekspr. na njihove stoke je odgovoril z bičem 4. zavrniti očitke, negativno kritiko: odgovoriti nasprotnikom z obširnim člankom; odgovoriti na napade v časopisju; odgovoriti učinkovito / na njihovo zbadanje ni odgovoril // narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: odgovoriti na pritisk z demonstracijami; odgovoriti na žalitev s klofuto; odgovoriti z nasprotnimi ukrepi 5. zastar. odvrniti, odsvetovati: skušala je očetu odgovoriti to vožnjo; odgovoril jih je od načrta ● vznes. odgovoriti klicu domovine vrniti se v domovino; biti pripravljen delati za njene potrebe; ekspr. ljudem, ki so mu kaj očitali, je odgovoril s kroglo jih je ubil; preg. kdor molči, desetim odgovori v kočljivem primeru je najbolj učinkovito ne govoriti, odgovarjati odgovoríti se zastar. odpovedati se, odreči se: odgovoriti se ljubezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • odgovoriti — odgovóriti (komu, čemu, što) svrš. <prez. odgòvorīm, pril. pr. īvši, prid. trp. odgòvoren> DEFINICIJA 1. dati odgovor na postavljeno pitanje (pismo itd.) 2. učiniti što na neki poticaj; reagirati [odgovoriti na telefon] 3. (koga, od čega)… …   Hrvatski jezični portal

  • vprášati — tudi vprašáti am dov., tudi vprášala (á á á) 1. z ustno ali pismeno izraženo željo, zahtevo obrniti se na koga z namenom a) od njega kaj izvedeti: če česa ne veste, vprašajte; vprašati mater, ali je res; vprašati koga, kam gre; vprašala ga je,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odvrátiti — svrš. 〈prez. òdvrātīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òdvrāćen〉 1. {{001f}}(∅) odgovoriti na isti način (po tonu ili sadržaju) 2. {{001f}}(koga od čega) postići da tko nešto ne učini, odgovoriti koga od čega 3. {{001f}}(što) upraviti na drugu stranu …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • parírati — (komu, čemu) dv. 〈prez. pàrīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}a. {{001f}}pren. pobi(ja)ti tvrdnje u raspravi, prepirci itd. b. {{001f}}spretno izbjeći/izbjegavati nezgodna pitanja (u diskusiji) 2. {{001f}}sport na… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • prìhvatiti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. prìhvaćen〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}uzeti što od onoga koji daje ili predaje [∼ kovčeg] b. {{001f}}primiti na sebe, preuzeti, ponijeti [∼ obvezu] c. {{001f}}primiti kao… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • odvratiti — odvrátiti svrš. <prez. òdvrātīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òdvrāćen> DEFINICIJA 1. (Ø) odgovoriti na isti način (po tonu ili sadržaju) 2. (koga od čega) postići da tko nešto ne učini, odgovoriti koga od čega 3. (što) upraviti na drugu… …   Hrvatski jezični portal

  • parirati — parírati (komu, čemu) dv. <prez. pàrīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. a. pren. pobi (ja)ti tvrdnje u raspravi, prepirci itd. b. spretno izbjeći/izbjegavati nezgodna pitanja (u diskusiji) 2. sport na… …   Hrvatski jezični portal

  • korespondirati — korespondírati dv. <prez. korespòndīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (Ø), v. korespondencija (1,2) 2. (s kim, s čim) biti/bivati sličan po funkciji, poziciji [francuski Sûreté korespondira britanskom… …   Hrvatski jezični portal

  • prihvatiti — prìhvatiti svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìhvaćen> DEFINICIJA 1. (što) a. uzeti što od onoga koji daje ili predaje [prihvatiti kovčeg; prihvatiti mjenicu svojim potpisom jamčiti da će mjenica biti plaćena] b. primiti na sebe …   Hrvatski jezični portal

  • odgóvor — a m (ọ̑) 1. glagolnik od odgovoriti: a) izmikati se, izogibati se odgovoru; čakati na odgovor; prositi za odgovor; obotavljati se z odgovorom / ni mu dal odgovora, ker je bil gluh ni mu odgovoril; spraševal ga je, kaj se mu je zgodilo, pa ni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.