osupljív


osupljív
-a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki koga osupne: osupljiv prizor; osupljivi rezultati; osupljiva novica // zelo velik: dosegel je osupljiv uspeh; njegova odkritost je naravnost osupljiva osupljívo prisl.: osupljivo odgovoriti; osupljivo preprosto prikazati; fant je osupljivo priden

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.