pobóžen


pobóžen
-žna -o prid., pobóžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska // ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli 2. star. verski, nabožen: pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove 3. vznes. zelo spoštljiv: pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom ● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive pobóžno prisl.: pobožno moliti ♦ muz. pobožno označba za izraz izvajanja religioso; sam.: prepevati pobožne

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • bogomólec — lca m (ọ̑) iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bogoslúžen — žna o prid. (ȗ; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brahmán — tudi bramán a m (ȃ) v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brúmen — mna o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • metodíst — a m (ȋ) rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki poudarja versko obnovo, odpravljanje verskih zablod, mlačnosti: bil je pobožen metodist; baptisti in metodisti / postal je član metodistov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pobóžnež — a m (ọ̑) ekspr. pobožen človek: imajo ga za pobožneža …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pobóžnik — a m (ọ̑) knjiž., redko pobožen človek: pobožnik in pravičnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pobožnjákarski — a o prid. (ȃ) nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjakarska ženska / pobožnjakarsko svetohlinstvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pobožnjáški — a o prid. (á) nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjaška ženska; pobožna je, a nikakor ne pobožnjaška pobožnjáško prisl.: pobožnjaško se vesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.