brezbóžnik


brezbóžnik
-a m (ọ̑) kdor taji, ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • antikríst — a m (ȋ) ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi! …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ateíst — a m (ȋ) kdor taji, ne priznava boga, brezbožnik: popoln ateist ♦ filoz. pripadnik ateizma …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bogotáj — a m (ȃ) star. brezbožnik: bil je znan kot bogotaj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bogotájec — jca m (ȃ) star. brezbožnik: razglašal se je za bogotajca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brezbóžec — žca m (ọ̑) brezbožnik: imeli so ga za brezbožca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brezbóžnež — a m (ọ̑) brezbožnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brezbóžnica — e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • framasón — tudi framazón a m (ọ̑) zgod. pripadnik framasonstva, prostozidar: do konca življenja je bil framason // zastar. brezverec, brezbožnik: svobodomislec si in framason, da veš …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogán — tudi pogàn ána m (ȃ; ȁ á) za kristjane pripadnik vere, ki ne priznava Kristusa za boga: pošiljati misijonarje k poganom / po duhu je ostal pogan // slabš. brezverec, brezbožnik: bil je pravi pogan; preklinja kot pogan …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.