pogréšati


pogréšati
-am nedov. (ẹ́) 1. čutiti odsotnost, manjkanje koga, česa: pogreša prijetno družbo; pogrešati iskrenost, toplino; v knjigi pogrešamo ilustracije; pogrešajo dobrega strokovnjaka / dobro mu je pri njih, ničesar ne pogreša // navadno s prislovnim določilom biti čustveno prizadet zaradi odsotnosti, manjkanja koga: otroci zelo pogrešajo mater / ko je odšel, ga je precej pogrešala 2. ugotavljati, opažati odsotnost, manjkanje koga, česa: že nekaj dni ga pogrešajo; nekaj članov posadke še pogrešajo / ali že dolgo pogrešaš dežnik pogréšan -a -o: iskati pogrešane predmete; sam.: prišteli so ga med pogrešane; bilo je veliko pogrešanih

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • brídek — dka o stil. ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gréšati — am nedov. (ẹ) zastar. pogrešati: gmotnih sredstev za študije ni grešal ∙ star. ali pameti grešaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kólcati — am stil. kólčem [u̯č] nedov. (ọ̄) 1. sunkovito, navadno glasno izdihavati zrak iz želodca zaradi krčev v trebušni preponi: pogosto kolca in kašlja; s smiselnim osebkom v dajalniku: spet se mi kolca; fantu se je od strahu kolcalo; nav. elipt., ob …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèpogrešljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah ∙ ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogréšanje — a s (ẹ) glagolnik od pogrešati: pogrešanje prijateljstva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pogrešljív — a o prid. (ȋ í) ki se da pogrešiti, pogrešati: vse navedene dobrine so pogrešljive …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • toplína — e ž (í) 1. kar izraža topel, prijazen odnos: pogrešati, začutiti toplino; človeška toplina; čustvena toplina / s toplino opisovati koga 2. lastnost, značilnost toplega, prijaznega: toplina besed; toplina doma 3. star. toplota: blaga aprilska… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zabáva — e ž (ȃ) 1. kar koga zabava: potrebni so počitka in zabave; iskati, pogrešati zabavo; poskrbeti za zabavo; različne oblike zabave; imeti psa za družbo in zabavo / lov mu je v največjo zabavo / ekspr., v povedno prislovni rabi: potovanje po naših… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.