pólzavéden


pólzavéden
-dna -o [u̯z] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) 1. ki se ga kdo popolnoma ne zaveda: neki notranji, polzavedni glas mu je šepetal, naj darilo vzame 2. ki ni popolnoma zavesten, hoten; polzavesten: polzaveden gib; polzavedna laž / dremavo, polzavedno stanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.