pozába


pozába
-e ž (ȃ) 1. stanje, ko kaj ni več aktivno v zavesti: hrepeneti po pozabi; prijetna pozaba; trenutki pozabe; omama in pozaba / ekspr.: rešiti kaj pozabe; biti zapisan pozabi; izbrskati iz pozabe; spomini so vstajali iz pozabe; iti, pasti, utoniti v pozabo ∙ knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; knjiž., ekspr. razgrniti čez kaj plašč pozabe narediti, povzročiti, da se pozabi 2. glagolnik od pozabiti: pozaba vsega hudega; pozaba samega sebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • pozábljenost — i ž (á) knjiž. dejstvo, da je kdo pozabljen: pozabljenost ljudi v odročnih krajih // star. pozaba, pozabljenje: hrepeneti po pozabljenosti / rešiti kaj pozabljenosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pozábnost — i ž (á) knjiž. pozaba, pozabljenje: hrepeneti po pozabnosti / izginiti, pogrezniti se v pozabnost / plašč pozabnosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prekríti — kríjem dov., prekrìl tudi prekríl (í ȋ) 1. dati, položiti kaj čez vso površino česa: prekriti stene s tapetami; prekriti tla v kopalnici; pren., ekspr. ta veseli dogodek je prekril žalostne spomine // dati, položiti čez kaj zlasti zaradi varstva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sámopozába — e ž (ȃ ȃ) knjiž. pozaba samega sebe: samozataja in samopozaba / ekspr. stregla mu je z vso požrtvovalnostjo do samopozabe nesebično / sedela sta na klopci v srečni samopozabi v stanju, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.