prenágliti se


prenágliti se
-im se dov. (á ȃ) premalo premišljeno a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je prenaglil; prenagliti se z nakupom // prezgodaj, prekmalu opraviti: prenagliti se z žetvijo ● z očetom se ni prenagliti z njim je treba ravnati, se pogovarjati premišljeno, previdno prenágljen -a -o: prenagljen ukrep; prenagljena izjava; njena poroka je bila prenagljena; prenagljeno dejanje ∙ ekspr. to je bil prenagljen korak premalo premišljeno dejanje; prisl.: prenagljeno izreči očitek; prenagljeno soditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • prenágliti — (se) svrš. 〈prez. prènāglīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. prènāgljen〉 suviše požuriti, zaletjeti se (u donošenju odluke itd.) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • prenagliti — prenágliti (se) svrš. <prez. prènāglīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. prènāgljen> DEFINICIJA suviše požuriti, zaletjeti se (u donošenju odluke itd.) ETIMOLOGIJA vidi prenagao …   Hrvatski jezični portal

  • prenagljívati — (se) nesvrš. 〈prez. prenàgljujēm (se), pril. sad. prenàgljujūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}prenagliti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • prenagljivati — prenagljívati (se) nesvrš. <prez. prenàgljujēm (se), pril. sad. prenàgljujūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA v. prenagliti ETIMOLOGIJA vidi prenagao …   Hrvatski jezični portal

  • prehitéti — ím dov., prehítel (ẹ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prenágljenje — a s (ȃ) glagolnik od prenagliti se: ogibati se prenagljenja / v prenagljenju storjena napaka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zagalopírati — am dov. (ȋ) steči v galopu: konj je zagalopiral / ekspr. tako je zagalopiral, da ga ni bilo mogoče ustaviti zelo hitro stekel zagalopírati se ekspr. prenagliti se: s tem sklepom se je zagalopiral …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.