brónhij


brónhij
tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • bronhiektazíja — e ž (ȋ) med. bolezensko razširjen bronhij: bolnik z bronhiektazijami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dušníca — in dúšnica e ž (í; ȗ) nav. mn. 1. redko cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica: vnetje dušnic 2. zastar. dihalni organ kopenskih členonožcev v obliki cevk; zračnica: žuželke dihajo z dušnicami …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.