prióbčiti


prióbčiti
-im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi; objaviti: urednik je priobčil članek na prvi strani časopisa / mladi pesnik je priobčil tudi nekaj sonetov ● zastar. priobčiti znancem veselo novico povedati, sporočiti prióbčen -a -o: v reviji priobčena novela

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • anonímen — mna o prid. (ȋ) 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen // pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • humoréska — e ž (ẹ̑) lit. literarno delo, ki na šaljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, priobčiti humoresko; humoreske in groteske // muz. skladba šaljivega značaja: Dvořákova humoreska …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèpriobčljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da priobčiti, objaviti: nekateri odlomki so se zdeli uredniku nepriobčljivi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • priobčítev — tve ž (ȋ) glagolnik od priobčiti: odkloniti priobčitev recenzije / nove priobčitve neznanega avtorja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.