razkládanje


razkládanje
-a s (ȃ) glagolnik od razkladati: razkladanje lesa, tovora / naprave za razkladanje ladij / dolgočasila ga je z razkladanjem svojih težav

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • dók — a m (ọ̑) pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje: spraviti ladjo v dok / ladjo so gradili v doku ♦ navt. plavajoči dok na morju; suhi dok na kopnem // del zaprte luke med dvema pomoloma za nakladanje in razkladanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izkládanje — a s (ȃ) redko razkladanje, raztovarjanje: izkladanje blaga z ladje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krôven — vna o prid. (ō) 1. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino 2. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija ◊ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • légnar — ja m (ẹ) 1. lesena podloga za sode v kleti; lega: položiti sod na legnarje; hrastovi legnarji 2. vsak od dveh poševno ležečih tramov za nakladanje, razkladanje težkih predmetov: spuščati hlode, sod s tovornjaka po legnarjih // vsak od dveh… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • manipulacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na manipulacijo: manipulacijski stroški / manipulacijski prostor za vozila ♦ žel. manipulacijski tiri tiri za nakladanje in razkladanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nakladálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakladanje: nakladalni stroj; nakladalna naprava / nakladalna postaja; nakladalna rampa / nakladalna norma ◊ agr. nakladalna prikolica navadno enoosna prikolica z visokimi stranicami za mehanizirano nakladanje,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opréma — e ž (ẹ̑) 1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor: oprema za trgovino je zelo draga; pred vselitvijo je treba kupiti tudi opremo; razstava opreme / oprema sobe je že stara; v kuhinji moramo menjati opremo / pisarniška oprema;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rámpa — e ž (ȃ) 1. pog. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo; klančina: sezidati rampo / zapeljati avto na rampo / bočna, čelna rampa // ožja vodoravna ploščad pred objektom v višini tal vagona za lažje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razbremenjeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na razbremenjevanje: razbremenjevalno razkladanje / razbremenjevalne okoliščine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razkladálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkladanje: razkladalna naprava / razkladalna postaja; razkladalno pristanišče / skrajšati razkladalni čas …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.