razkláti


razkláti
-kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir ● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne razklán -a -o 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan ∙ ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • nakláti — kóljem dov., nakôlji nakoljíte (á ọ) 1. nekoliko razklati: debela polena je razklal, drobnejša pa samo naklal; na čereh se je ladja naklala 2. nasekati, nacepiti: naklati drv, trsk …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pól — a m (ọ̑) 1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; področje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol 2. elektr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razčêhniti — em in razčehníti čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. 1. razklati, preklati: strela je razčehnila drevo; z ostrim kamnom razčehniti; kol se je razčehnil 2. razpreti, odpreti: zver je razčehnila čeljusti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razcepíti — in razcépiti im dov. (ȋ ẹ) 1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razcepljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki se da razcepiti, razklati: razcepljiv les 2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: razcepljivi izotopi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razčêsniti — em in razčesníti čésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) ekspr. razklati, preklati: strela je razčesnila drevo; razčesniti volku glavo; zaradi udarca ob skalo se je čoln razčesnil / razčesniti na dvoje ● ekspr. glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš kaznoval… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razkólen — 1 lna o prid. (ọ ọ̄) ki se da razklati: ta les je razkolen ♦ min. razkolna ploskev ploskev, po kateri se kristal loči v dele 2 lna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razkol: razkolne težnje / razkolna cerkev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razkréhniti — em tudi razkrêhniti em dov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) nav. ekspr. razklati, preklati: razkrehniti palico; potres je razkrehnil zid; podboj se je razkrehnil / razkrehniti se na dvoje ● ekspr. zver je razkrehnila gobec odprla, razprla; ekspr. ne dovolim ti,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razplatíti — ím tudi razplátiti im dov., razplátil (ȋ í; ā ȃ) knjiž. razkosati, razsekati: razplatiti zaklanega prašiča / razplatiti poleno razcepiti, razklati razplatèn êna o tudi razpláten a o: razplatena riba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • scepíti — in scépiti im dov. (ȋ ẹ) po dolgem razsekati, razklati: scepiti drva / scepiti drevo na tri dele razcepiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.