cepíka


cepíka
-e ž (í) enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepika se je prijela; pren. bil je cepljen z najžlahtnejšimi cepikami slovenske kulture // cepljenka, cepljenec: v sadovnjaku opaziš dolge vrste mladih cepik / češnja cepika

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.