smérnik


smérnik
-a m (ẹ̑) 1. plastičen količek s svetlobnimi odbojniki za označevanje cestnega roba: postaviti smernik / avtomobil je zaneslo v obcestni smernik 2. redko tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smernik 3. avt. smerokaz, smerni kazalec: vključiti smernik ● knjiž., ekspr. dolgo je bil njihov smernik svetovalec, vodnikgrad. opečni zidak, podolžno položen v zid

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • Biochar — is a charcoal produced from biomass that can store carbon. It is of increasing interest because of concerns about global warming caused by emissions of CO2 and other greenhouse gases. In some cases, the term is used specifically to mean biomass… …   Wikipedia

  • Pflanzenkohle — (engl. biochar, früher auch Biokohle genannt) wird durch pyrolytische Verkohlung rein pflanzlicher Ausgangsstoffe hergestellt. Es sind spezielle, zertifizierte Pyrokohlen, die durch zusätzliche ökologisch nachhaltige Produktions , Qualitäts und… …   Deutsch Wikipedia

  • УГОЛ ДИРЕКЦИОННЫЙ — угол на плоскости, отсчитываемый по ходу часовой стрелки между северным направлением вертикальной линии координатной сетки топографической карты и направлением на заданную точку (Болгарский язык; Български) посочен ъгъл (Чешский язык; Čeština)… …   Строительный словарь

  • kantón — a m (ọ̑) 1. v Franciji manjša upravna enota: departmaji in kantoni // v Švici federalna enota: pravice kantonov 2. pog. obcestni kamen, smernik: sesti na kanton ob cesti; zaleteti se v kanton ◊ zgod. upravna enota v Ilirskih provincah, manjša od …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kantónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kanton: kantonska oblast / kantonski kamen obcestni kamen, smernik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kazálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal // redko smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec 2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • konfín — a m (ȋ) 1. pog. obcestni kamen, smernik: avto je treščil v konfin; ljudje so sedeli po travi in na konfinih 2. nar. zahodno meja, zlasti državna: prišli so do konfina // mejni kamen, mejnik: prestaviti konfin …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.