šprícati


šprícati
-am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. škropiti: skakal je po vodi in šprical okrog sebe / špricati sadno drevje / iz prerezane žile je špricala kri brizgala 2. nedov. in dov., žarg., šol. neupravičeno izostajati od pouka, iz šole: ta učenec pogosto šprica / špricati pouk; danes bom šprical telovadbo, vaje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • špricati — šprȉcati nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, prid. trp. šprȉcān, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. 1. (Ø) rasipati se u kapima ili mlazovima na sve strane; prskati, štrcati 2. (što) prskati (npr. vinograd, lozu itd. radi zaštite od nametnika)… …   Hrvatski jezični portal

  • pŕskati — (∅, koga, što, se) nesvrš. 〈prez. pȓskām/pȓšćēm (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(∅) a. {{001f}}izbacivati kapljice, iskre ili zrake svjetla na sve strane; prštati b. {{001f}}naglo se raspucati ili puknuti na dodir, od… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • šprı̏cnuti — svrš. 〈prez. nēm, pril. pr. ūvši, prid. trp. šprı̏cnūt〉, {{c=1}}v. {{ref}}špricati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • špricnuti — šprȉcnuti svrš. <prez. nēm, pril. pr. ūvši, prid. trp. šprȉcnūt> DEFINICIJA v. špricati ETIMOLOGIJA vidi šprica …   Hrvatski jezični portal

  • šprica — šprȉca ž <G mn šprȋcā> DEFINICIJA reg. pribor u obliku staklenog cilindra s klipom i šupljom iglom za ubrizgavanje lijekova; brizgalica, štrcaljka ETIMOLOGIJA njem. Spritze ≃ spritzen: špricati …   Hrvatski jezični portal

  • prskati — pŕskati nesvrš. <prez. pȓskām/pȓšćēm, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (Ø) a. izbacivati kapljice, iskre ili zrake svjetla na sve strane; prštati b. naglo se raspucati ili puknuti na dodir, od unutrašnjeg stezanja, širenja ili… …   Hrvatski jezični portal

  • zašpricati — zašprícati (što, se) svrš. <prez. zàšprīcām, pril. pr. āvši, prid. trp. zàšprīcān> DEFINICIJA razg. poprskati (se) kapljicama tekućine; zaštrcati (se), zaprskati (se) ETIMOLOGIJA za + v. šprica, špricati …   Hrvatski jezični portal

  • šóla — 1 e ž (ọ̑) 1. vzgojno izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šprícanje — a s (ȋ) glagolnik od špricati: uživati v skakanju po vodi in špricanju / špricanje proti škodljivcem / mati je pisala opravičila za sinovo špricanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.