áboten
-tna -o prid. (á) raba peša nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje ábotno prisl.: abotno govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • ábotnež — a m (á) redko aboten človek, neumnež …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ábotnik — a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”