točíti


točíti
tóčim nedov. (ȋ ọ́) 1. spravljati kam kaj tekočega, zlasti pijačo: točiti vino, žganje v kozarce; točiti vodo iz steklenice; točiti s tresočo se roko / točiti bencin v rezervoar 2. prodajati pijačo, zlasti v gostinskem lokalu: točiti alkoholne in brezalkoholne pijače / točimo odprto pivo // streči s pijačo, navadno v gostinskem lokalu: če je bilo veliko gostov, je točil tudi gospodar; točiti za točilno mizo 3. ekspr. izločati kaj tekočega (v velikih količinah): točiti kot grah debele solze / točiti sline cediti 4. nar. puščati (tekočino): lonec toči; popravili so streho, da ni več točila ● knjiž. potok toči vodo čez skale voda teče čez skale; ekspr. kaj bi točili solze jokali, žalovali; ekspr. točiti krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vinočeb. točiti med s točilom spravljati med iz satja točíti se knjiž. 1. teči: s pobočja so se točili blatni potočki / kri se toči po žilah; na tem mestu se reka toči v morje se izliva 2. ekspr. prihajati, razširjati se: iz zabavišča se toči hrup; z neba se toči blaga luč tóčen -a -o: vino, točeno v nove sode / točeno pivo pivo, ki se prodaja sproti natočeno iz soda; sam.: pog. eno malo točeno, prosim malo točeno pivo ------ -ím nedov. (ȋ í) 1. star. kotaliti, valiti: otroci točijo obroče; jabolka se točijo po bregu / veter toči mlin vrti 2. nar. zibati, gugati: pestunja je točila zibelko

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • točiti — tòčiti1 (što) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. čēći, gl. im. čēnje> DEFINICIJA lijevati što iz veće količine ili većeg spremnika u manjim količinama i mjerama [točiti benzin; točiti gorivo; točiti vino (iz bačve)] FRAZEOLOGIJA točiti… …   Hrvatski jezični portal

  • tòčiti — tòčiti1 (što) nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. čēći, gl. im. čēnje〉 lijevati što iz veće količine ili većeg spremnika u manjim količinama i mjerama [∼ benzin; ∼ gorivo; ∼ vino (iz bačve)] ⃞ {{001f}}∼ (prodavati) preko ulice prodavati vino u vinariji …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • točiti — tòčiti2 (što) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. čēći, gl. im. čēnje> DEFINICIJA 1. izjedati, rastakati [crvi toče drvo] 2. v. tokariti ETIMOLOGIJA vidi tokariti …   Hrvatski jezični portal

  • toci — TOCI2 s.n. Numele unui joc de cărţi. ♦ Cuvânt care marchează o greşeală în acest joc. – et. nec. Trimis de RACAI, 07.12.2003. Sursa: DEX 98  TOCÍ1, tocesc, vb.IV. 1. tranz. şi refl. A face sau a deveni mai puţin ascuţit, mai puţin tăios; a (se)… …   Dicționar Român

  • точить — точу, укр. точити, ст. слав. точити ἐλαύνειν (Супр.), болг. точа точу , сербохорв. то̀чити, то̀чи̑м наливать, сыпать, точить , словен. točiti, tȯčim лить, проливать, катать, вертеть , чеш. točiti крутить; вить; цедить, наливать, разливать , слвц …   Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

  • véja — e ž (ẹ̑) 1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • такать — I такать I, аю поддакивать , укр. такати, др. русск. такати, такаю соглашаться . Образовано от др. русск. тако (см. так). Ср. дакать. II такать II, аю гнать, подгонять , русск. цслав. такати, тачати – то же, утакати состязаться в беге (Ио.… …   Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

  • krčmáriti — (∅) nesvrš. 〈prez. kr̀čmārīm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje〉 1. {{001f}}(∅) voditi krčmu, imati krčmu, živjeti od krčme kao ugostiteljskog mjesta 2. {{001f}}(što) a. {{001f}}točiti vino po pravilima koja vrijede za krčmu b. {{001f}}pren. pejor.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • tokáriti — (što) nesvrš. 〈prez. tòkārīm, pril. sad. rēći, prid. trp. tòkāren, gl. im. rēnje〉 obrađivati drvo ili kovinu tokarskim strojem; točiti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • desferecat — DESFERECÁT, Ă, desferecaţi, te, adj. 1. (Despre roţi, p. ext. despre car) Care şi a pierdut şinele de fier. 2. Desfăcut din fiare, din cătuşe, din lanţuri. 3. (Despre pietrele de moară) Cu zimţii tociţi. – v. desfereca. Trimis de IoanSoleriu,… …   Dicționar Român


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.