točkováti


točkováti
-újem nedov. in dov. (á ȗ) 1. izražati vrednost česa s točkami: točkovati rezultate tekmovanja / učitelj naloge točkuje; vsak odgovor se točkuje 2. ocenjevati določeno lastnost česa s točkami: komisija je začela točkovati stanovanja; točkovati po pravilniku ● to tekmovanje se točkuje tudi za evropsko prvenstvo v njem dosežene točke se upoštevajo tudi v evropskem prvenstvu točkován -a -o: visoko točkovano delovno mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • točkovánje — a s (ȃ) glagolnik od točkovati: metoda, sistem točkovanja; pravilnik točkovanja svetovnega prvenstva / končati točkovanje stanovanj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.