udeléžba


udeléžba
-e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da se kdo česa udeleži: od njegove udeležbe je marsikaj odvisno; odpovedati svojo udeležbo; udeležba seje / udeležba na volitvah // to dejstvo glede na udeležence: udeležba na tekmovanju je zadovoljiva; mednarodna udeležba na kongresu; množična, velika udeležba 2. dejstvo, da ima kdo delež pri čem: pravica do udeležbe pri delitvi dohodka

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • apostólstvo — a s (ọ̑) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brigadírstvo — a s (ȋ) udeležba v brigadi 2: ponosen je na svoje brigadirstvo / vzeli so mu brigadirstvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • deléžništvo — a s (ẹ̑) zastar. udeležba, udeleženost: deležništvo pri delu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glásom — predl. (ȃ) pisar., z rodilnikom na podlagi, po: glasom odredbe je udeležba obvezna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • korporatíven — vna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na korporacija 1: korporativna ureditev države / korporativni sistem sistem, v katerem sta gospodarstvo in politična ureditev osnovana na korporaciji; korporativna država država s korporativnim sistemom 2. publ.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • môčen — in močán môčna o in ó prid., močnéjši (ó ȃ ó) 1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèobvézen — zna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obílen — lna o [tudi u̯n] prid., obílnejši (ȋ) nav. ekspr. 1. po količini, vrednosti zelo velik: padal je obilen dež; obilen zajtrk; pomagali so mu z obilno podporo; žetev bo letos obilnejša / obilna in raznovrstna izbira v trgovinah; obilno duševno delo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obvézen — zna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. ki se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: obvezno zaščitno cepljenje; obvezno socialno zavarovanje; pravno obvezen predpis / prezrl je znak: obvezna smer; zvišati število obveznih ur; obvezno šolanje //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osében — bna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na oseba 1: osebna privlačnost; osebne značilnosti / osebni dohodek vsota, ki jo zaposleni na določena razdobja prejme za svoje delo; zahtevati od koga osebne podatke; osebna izkaznica izkaznica, ki dokazuje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.