uhájati


uhájati
-am nedov. (ȃ) 1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj (trenutnega) bivanja: otroci so pogosto uhajali / zaprte živali rade uhajajo // kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, odhajati: uhajati iz zapora; uhajati od doma, v tujino // ekspr. kljub nasprotovanju iti, odhajati: otroci uhajajo na cesto / živina rada uhaja v sadovnjak 2. ekspr. nezaželeno iztekati: iz slabo zaprte cisterne uhaja voda / iz posode uhaja para / skozi špranje uhaja toplota 3. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premikati s prvotnega, navadnega mesta: pentlja ji uhaja z las; kite ji uhajajo izpod rute 4. ekspr., z dajalnikom nezaželeno prihajati, se pojavljati: iz grla so ji uhajali kriki / fantu je uhajal smeh se je proti svoji volji smejal // nehote, proti svoji volji govoriti: iz ust, z jezika so mu uhajale ostre besede 5. ekspr., z dajalnikom usmerjati se, kamor ni zaželeno: pogled ji je uhajal k skupini ljudi; oči mu uhajajo skozi okno / misli so ji uhajale k fantu mislila je na fantaevfem. bolniku uhaja voda nekontrolirano opravlja malo potrebo; ekspr. žena mu uhaja čez plot mu je nezvesta uhajajóč -a -e: uhajajoči plini; uhajajoča para

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • gorílnik — a m (ȋ) grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv: plin je začel uhajati iz gorilnika; plinski gorilnik; gorilnik na špirit ♦ teh. gorilnik za varjenje // del grelne naprave na taka goriva, ki oddaja toploto:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • polzéti — ím [u̯z] nedov. (ẹ í) 1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje polzijo po šipah; solze mu polzijo po licih / snežna, zemeljska plast polzi po pobočju / ustreljeni gams je začel polzeti proti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • síkati — am stil. síčem nedov. (ȋ ȋ) 1. oglašati se z ostrim, s ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu // dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške // sikajoč… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • uhájanje — a s (ȃ) glagolnik od uhajati: fantovo uhajanje iz zavoda, z doma / uhajanje mladine v mesta / uhajanje plina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • utékati — am nedov. (ẹ̑) 1. (nezaželeno) tekoč se odstranjevati od kod, iz česa: kri mu uteka, hitro ga obveži; voda uteka iz zajetja, skozi razpoko // odtekati: po nekaj dneh je voda začela utekati s poplavljenih polj ∙ ekspr. oči so mu same od sebe… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.