ústnica


ústnica
-e ž (ȗ) 1. vsak od dveh mesnatih robov ustne odprtine a) pri človeku: ustnice so mu drhtele od vznemirjenja; barvati, ličiti ustnice; v zadregi si je grizel ustnico; oblizovati si ustnice; stisniti ustnice; zmočiti bolniku ustnice; okrog ustnic so se ji naredili izpuščaji; poljubiti na ustnice; blede, brezkrvne, rdeče ustnice; čutne, debele, mesnate, naprej potisnjene, štrleče, velike ustnice; od mraza pomodrele, razpokane ustnice; spodnja, zgornja ustnica; robovi ustnic; črtalo, rdečilo za ustnice / skriviti ustnice v posmeh; odhajali so s pesmijo na ustnicah pojoč / zajčja ustnica prirojena preklana zgornja ustnicaekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila; ekspr. v takem položaju ne kaže drugega kot stisniti ustnice se obvladati, potrpeti; ekspr. beseda, prošnja mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal b) pri nekaterih sesalcih in ribah: konjska, pasja ustnica 2. muz. posebno oblikovana odprtina cevi, kjer se pod vplivom zračnega toka tvori zvok: ustnice pri orgelskih piščalih ◊ anat. sramna ustnica parna kožna guba zunanjega ženskega spolovila; male, velike sramne ustnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • ústna — e ž (ū) knjiž. ustnica: ustna se ji je povesila; v zadregi si je grizla ustne; stisnil je ustni in molčal; spodnja, zgornja ustna / odšla sta s pesmijo na ustnah pojoč ♦ anat. sramna ustna sramna ustnica; bot. ustna del cveta nekaterih rastlin,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • moléti — ím nedov., tudi môlel (ẹ í) segati bolj daleč kot sosednje stvari: psu je molel jezik iz gobca; iz cunj je molela suha ročica; kamen moli iz tal; zgornja ustnica je molela nekoliko čez spodnjo / ogromne skale so molele proti nebu; razvaline… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prekláti — kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ) 1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prevésen — sna o prid. (ẹ̑) knjiž. ki se lahko prevesi: prevesna deska ● knjiž., redko prevesna zgornja ustnica ustnica, ki sega, visi čez spodnjo; zastar. prevesna večina bralcev velika, pretežna ◊ alp. prevesna stena previsna stena; bot. prevesni cvet… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vŕhnji — a e prid. (ȓ) 1. ki je, leži najvišje: vrhnji gumb na plašču; vrhnja prečka; stati na vrhnji stopnici; vrhnje nadstropje / vrhnja ustnica zgornja ustnica 2. ki je na površini, pri površini: vrhnja plast; rodovitna vrhnja zemlja / vrhnje usnje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čóba — e ž (ọ) nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba: konj je grabil travo s slinastimi čobami // ustnice, usta: Taki imajo še materino mleko na čobah. Kaj ti vedo, kaj je zemlja (F. Godina) …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • debeléti — ím nedov. (ẹ í) redko debeliti se: deblo raste v višino, hkrati pa debeli; spodnja ustnica mu je debelela …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dólnji — a e prid. (ọ̑) ki leži, je nižje; spodnji: ustavil se je pri dolnjem mlinu; dolnji prostori; dolnja ustnica / Dolnje Vreme ♦ geogr. dolnji tok reke zadnji del reke blizu izliva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lápa — e ž (á) nav. mn. (viseča) živalska ustnica: pasje, volčje lape …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podrhtéti — ím dov. (ẹ í) krajši čas drhteti: spodnja ustnica ji je ob novici podrhtela …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.