ustrelíti


ustrelíti
-ím dov., ustrélil (ȋ í) 1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega: pomeriti in ustreliti; ustreliti v tarčo, zrak; ustreliti s pištolo, puško; odgovoril je, kot bi iz topa ustrelil zelo hitro / ustreliti za beguncem / ustreliti častno salvo izstreliti // ubiti s strelnim orožjem: ustreliti zločinca; ustrelili so ga kot talca / ustreliti medveda, srno / ustreliti koga v hrbet, srce // s strelom zadeti, raniti: ustreliti koga v nogo; po nesreči se je ustrelil v roko 2. ekspr., v zvezi ustreliti z očmi, s pogledom jezno ali živahno pogledati: z očmi je ustrelila za njim; ustreliti s pogledom po sobi ● pog., ekspr. ustreliti kozla narediti veliko napako, neumnost; ustreliti v prazno ne da bi zadel; pog. ustreliti mimo reči kaj napačnega ustreljèn -êna -o: ustreljeni talci; ustreljena žival; bila je ustreljena v prsi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • harpunírati — am dov. in nedov. (ȋ) zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo harpuníran a o: harpunirana riba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jêlen — éna m (é ẹ) 1. hitra, rjavkasto siva žival, katere samec ima velike razvejane rogove: jeleni se pojajo; čreda, sledovi jelenov; lov na jelene / severni jelen v arktičnih predelih živeč jelen, pri katerem ima tudi samica rogove // samec te živali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lèt — léta m (ȅ ẹ̄) 1. glagolnik od leteti ali letati: let je naravno gibanje ptičev; opazovati ptice med letom; ptičji let; lahkoten let metuljev; let sove je tih / let bombnikov; letalo z nenavadno hitrim letom / let puščice; dolžina leta granate / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mímo — prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odslužíti — in odslúžiti im dov. (ȋ ú) 1. v kmečkem okolju z delom nadomestiti dolžno plačilo za kaj: vsega posojenega denarja mu še ni odslužil; stanovanje in hrano jim je morala odslužiti 2. končati določen čas trajajočo obvezno dejavnost: odslužiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odstrelíti — ím dov., odstréli in odstrêli; odstrélil (ȋ í) 1. s strelom, streli odstraniti: odstreliti ptiču nekaj peres; odstrelil si je palec // s streli, razstreljevanjem odstraniti, ločiti del česa: odstreliti plaz; odstreliti premog v rudniku // lov.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osmák — a m (á) star. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke; osmerak: ustreliti osmaka ◊ agr. koruza, katere storži imajo zrna samo v osmih vrstah …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • osmerák — a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke: ustreliti osmeraka / nepravilni osmerak ki ima na enem rogu štiri odrastke, na drugem pa manj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • petêlin — ína m (é í) 1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • píhniti — em dov. (í ȋ) 1. iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihniti skozi luknjo v cev; močno pihniti / pihniti dim / pihnil je luč in odšel spat // s pihom odstraniti: pihniti prah z mize 2. s pihom izraziti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.