zadévati


zadévati
-am nedov. (ẹ́) 1. premikajoč se prihajati v sunkovit dotik s čim: valovi so zibali čoln, da je zadeval pomol; sedé na peči se zadevati ob strop / razmišljen se je zadeval v mimoidoče; pren. nepošteno ravnanje je zadevalo ob njegov moralni čut // ekspr. prihajati v položaj, da kaj deluje, vpliva zaviralno: novo zadeva na odpor starega / zadevati na težave 2. delati, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar: s papirnatimi kroglicami zadeva predmete okoli sebe / sodobna orožja natančneje zadevajo // leteč prihajati na določeno mesto, v določeno stvar: kamenčki zadevajo zadaj vozeči avtomobil ♦ šport. žoge zadevajo koš 3. navadno v zvezi z na delati, da kaj pride kam z namenom, da se prenese: pomagal ji je zadevati škafe na glavo 4. prizadevati: ostrina njenega glasu ga je zelo zadevala / ti ukrepi jih ne zadevajo / nesreča za nesrečo ga zadeva 5. navadno s prislovnim določilom izražati, prikazovati kaj táko, kot je v resnici: pisatelj mojstrsko zadeva slovenski značaj // delati, opravljati kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: izvajalka je zadevala pravo glasnost 6. publ. biti v zvezi, povezanosti s čim: ti problemi zadevajo različna področja človekovega življenja // v zvezi kar zadeva izraža omejitev trditve na predmet: kar zadeva mene, so stvari urejene; kar zadeva stroške, jih bomo že poravnali ● ekspr. zadevati v črno učinkovito kaj pripovedovati, delati; pravilno nakazovati problem, pripovedovati bistvo stvari; nar. besede so se ji zadevale zatikale zadeváje: tekal je po vrtu, zadevaje tu in tam ob drevje zadevajóč -a -e: plesali so, zadevajoč ob stole in mize; gospodarstvo zadevajoča vprašanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • zatíkati — 1 am nedov. (ȋ) 1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega: zatikati razglednice za okvir slike; sporočila mu zatikajo kar za vrata; rad si zatika okraske za klobuk za trak na klobuku / zatikati revolver za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bíčati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3 …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • búhati — am nedov. (ū ȗ) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bútati — am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dostájati — am nedov. (ā) zastar., navadno z nikalnico imeti dovolj česa: ne dostaja mi izurjenosti; za to delo mu ni dostajalo moči dostájati se tikati se, zadevati: kar se mene dostaja, si lahko brez skrbi; to se dostaja njegovega dela …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dotíkati se — am se nedov. (ȋ) 1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika: veje se dotikajo; ne dotikaj se rane; z glavo se je dotikal stropa; pesn. zarja se je dotikala najvišjih vrhov ♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento 2. publ. na kratko,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lopútati — am nedov. (ū) 1. glasno zapirati, zlasti vrata: ne loputaj, da ne zbudiš otroka; jezno loputati z vrati 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: okna, vrata loputajo 3. s silo se zadevati ob kaj; butati: veter loputa v okna ● redko race loputajo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pádati — am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pljúskati — am nedov. (ȗ) 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.