zastavítelj


zastavítelj
-a m (ȋ) kdor da kaj v zastavo: dolžnosti zastavitelja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • zastávnik — 1 a m (ȃ) 1. zastavonoša: iztrgal je zastavo zastavniku ♦ etn. zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu 2. podoficirski čin, za stopnjo višji od višjega vodnika I. razreda, ali nosilec tega čina: napredovati v zastavnika / zastavnik I. razreda… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zastavnína — e ž (ȋ) nekdaj vsota, ki jo plača zastavitelj zastavljalnici ob odkupu zastavljene stvari za stroške: plačati zastavnino; zastavnina za slike …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.