dehtéti


dehtéti
-ím [dǝh tudi deh] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í) 1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad 2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni dehtèč -éča -e: dehteči vrtovi; dehteče cvetlice

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • dehtênje — a [dǝh tudi deh] s (é) glagolnik od dehteti: dehtenje rož / poletno dehtenje narave …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • díti — díjem nedov. (í ȋ) zastar. 1. rahlo pihati, pihljati: sapica dije; pren. iz nje dije toplina 2. dišati, dehteti: cvetlice dijejo ● star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • duhtéti — ím nedov. (ẹ í) star. dišati, dehteti: šmarnice opojno duhtijo; vse duhti in cvete; brezoseb. duhtelo je po lipovem cvetju duhtèč éča e: duhteči cvetovi; duhteča pokrajina; duhteče pecivo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.