dušênje

-a s (é) glagolnik od dušiti: moriti čebele z dušenjem / dušenje iniciative podrejenih / dušenje zvoka / dušenje zelenjave, mesa ♦ fiz. časovno manjšanje amplitude pri nihanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • amortizêr — ja m (ȇ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja, blažilec: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • blažílec — lca [tudi u̯c] m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer: hidravlični, teleskopski blažilec; blažilec sunkov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • blažílnik — a m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dušílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) priprava, ki zmanjšuje jakost zvoka: pogonski motorji letal imajo učinkovite dušilce; dušilec za revolversko cev ♦ muz. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dušílnik — a m (ȋ) 1. posoda, priprava za dušenje živil: dušiti meso v dušilniku 2. priprava, ki zmanjšuje jakost zvoka: zmanjševati ropot z dušilnikom 3. teh. amortizer, blažilec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glušník — tudi glúšnik a m (í; ȗ) teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka: pri avtomobilu je pregorel glušnik; nabaviti glušnike za delavce pri vibratorjih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kozíca — e ž (í) 1. okrogla nizka posoda za kuhanje, dušenje, praženje: cvreti v kozici; lonci in kozice // železna posoda na treh nogah za kuhanje: na ognjišču je stala kozica 2. obrt. vstavljeni del blaga v koraku pri hlačah, pod pazduho pri rokavih:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naúšnik — a m (ȗ) nav. mn. predmet, ki ščiti ušesa pred mrazom: pokriti si ušesa z naušniki; volneni naušniki // del pokrivala, ki se da zavihati: kučma z velikimi naušniki ◊ teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka, ki pokriva ušesa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pônev — tudi pônva nve ž, rod. mn. pônev (ó) 1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode 2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prekúcen — cna o prid. (ȗ) teh. ki se da nagniti: prekucna naprava / prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.