nagajív

-a -o prid. (ȋ í) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: živ in nagajiv otrok // ki izraža šaljivost: nagajiva pesem / nagajiv pogled, smeh nagajívo prisl.: nagajivo pomežikovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • déček — 1 čka m (ẹ̑) oseba moškega spola do pubertete: dečki so sedeli na desni strani, deklice pa na levi; ko je bil še deček, je rad poslušal pripovedovanje starejših; avto je do smrti povozil šestletnega dečka; bister, nagajiv, zdrav deček / v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fantìč — íča stil. fántič a m (ȉ í; ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin 2. ekspr. fant:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grdôbica — e ž (ó) ekspr. nagajiv, poreden otrok: grdobica se je bal, da ga bodo pretepli; mala grdobica ni dala miru; vsi trije dečki so bili prave grdobice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hudíček — čka m (ȋ) manjšalnica od hudič: hudiči in hudički; ima črne oči kakor hudiček // ekspr. poreden, neugnan otrok: sosedov hudiček mu spet nagaja // ekspr., navadno s prilastkom mlada, živahna ženska: bila je zelo nagajiv hudiček …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hudomúšen — šna o prid. (ū ȗ) 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen hudomúšno prisl …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • neprídipràv — áva m (ȋ ȁ ȋ ȃ) 1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov 2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • objésten — tna o prid., objéstnejši (ẹ ẹ̄) ki zaradi velike sproščenosti, premajhnega čuta odgovornosti (rad) naredi, povzroči kaj slabega, neprimernega, navadno za šalo: objestni fantje, otroci; nagajiv in objesten; pren., ekspr. objesten veter // ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • páglav — a o prid. (á) slabš. poreden, nagajiv: kuja se kot paglav otrok …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poniglàv — tudi ponigláv áva o in poníglav a o prid. (ȁ á; ȃ; ȋ) knjiž. 1. potuhnjen, hinavski: to je poniglav človek; na njegovem obrazu je opazila poniglavo prekanjenost / poniglav napad na avtorja knjige; niso odkrili, kdo je storilec tega poniglavega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poréden — dna o prid., porédnejši (ẹ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi // ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.