norčàv

-áva -o prid. (ȁ á) 1. ki (rad) uganja norčije: norčav človek; bila je norčava kakor mlada psička // knjiž. ki vsebuje, izraža neresnost, šaljivost: to je rekla z norčavim glasom / norčave domislice 2. zastar. neumen, nespameten: zadosti sem že videl na tem norčavem svetu norčávo prisl.: vedel se je prav norčavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • norčljív — a o prid. (ȋ í) redko norčav: norčljiv človek / zaslišal je norčljiv smeh norčljívo prisl.: norčljivo odgovarjati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.