pravdáč

-a m (á) 1. slabš. kdor se (rad) toži, tožari: ta človek je strasten pravdač 2. star. odvetnik, advokat: zakoten pravdač ◊ jur. pravdač v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.