vsiljív

-a -o prid., vsiljívejši (ȋ í) 1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljiv akviziter, trgovec // ki si prizadeva doseči pri kom kaj sploh: vsiljiv prosilec; po naravi ni vsiljiv; ženske ga ne marajo, ker je preveč vsiljiv // ki si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivi obiskovalci; vsiljivi otroci / živali so odganjale vsiljive muhe in obade 2. ki izraža, kaže prizadevanje koga doseči kaj kljub nezaželenosti, nasprotovanju: vsiljiva prošnja; vsiljivo prigovarjanje / ni marala vsiljive domačnosti; vsiljiva ustrežljivost // ekspr. ki obstaja, se pojavlja kljub nezaželenosti, odklanjanju: vsiljiva voda je zalivala vse od kraja / pregnati vsiljive misli / njegova navzočnost je bila vsiljiva 3. ekspr. neprijetno močno zaznaven, opazen: vsiljiv glas telefona; vsiljiv kos pohištva; vsiljiv vonj; vsiljive barve vsiljívo prisl.: vsiljivo ponujati blago; vsiljivo spraševati, zanimati se za kaj; biti vsiljivo vljuden

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Look at other dictionaries:

  • akvizitêr — ja m (ȇ) kdor zbira naročnike, predplačnike: vsiljiv akviziter; akviziter za časopis, za knjižne zbirke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klistírati — am nedov. in dov. (ȋ) med. dajati klistir: klistirati otroka // nižje pog. biti pretirano vsiljiv, radoveden: klistiral me je celo pot do doma …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • môra — e ž (ó) 1. po ljudskem verovanju bitje, ki ponoči v spanju duši človeka in škoduje živalim: mora ga je davila; mora mu je sedla na prsi; mora tlači koga; odganjati moro; dogodek je nanje legel kot mora / otroka hodi tlačit mora // narisano,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • moralíst — a m (ȋ) 1. ekspr. kdor zahteva strogo ravnanje po moralnih načelih: bil je največji moralist med nami; strog, vsiljiv moralist / moralist v meni me vedno kroti 2. knjiž. strokovnjak za moralna vprašanja: globok, slovit moralist svojega časa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • múha — e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • najésti — jém dov., 2. mn. najéste, 3. mn. najedó tudi najéjo; najéj in najèj najéjte; najédel najédla, stil. najèl najéla (ẹ) povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je najedla ograjo najésti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • natéčen — čna o prid. (ẹ ẹ̄) zastar. vsiljiv, nadležen: zelo natečen človek je / natečna zadeva neprijetna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naték — a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne; netek: radi so poslušali pripovedovanje o vilah in nateku 2. zastar. vsiljiv, nadležen človek: že spet je tu ta zoprni natek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • netéčen — čna o prid. (ẹ ẹ̄) star. vsiljiv, nadležen: zelo netečen možak je / znašli so se v netečnem položaju neprijetnem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • neték — a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.